NEKAJ KRATKEGA ...
Lev je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m, rep pa ima dolg 1,1 m. Težek je lahko do 250 kg. Zaradi goste samčeve grive se med vsemi mačkami samec in samica najbolj razlikujeta. Levi se družijo v družinah (krdelih), ki obvladujejo področje do 30 km naokoli. Nekdaj je živel v južni Evropi (Grčiji). Njegova domovina je bila, razen tropskih pragozdov, vsa Afrika in južna Azija vse do Gangesa. Danes živi lev v naravnem okolju le še v prostranih savanah in stepah južno od Sahare in na zelo majhnem teritoriju blizu Bombaja v Indiji. Leva pogosto imenujemo kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. Grivo imajo samo samci. Krdelo se hrani z zebrami, gnuji, gazelami in bivoli, samotarji pa z glodalci, zajci in plazilci. Levi so mesojedci. Levi so razen gepardov edine velike mačke, ki živijo v skupinah.
Levi živijo na odprtem terenu in so edine mačke, ki živijo v skupini. Krdelo šteje okrog 12 članov. Večinoma so to levinje, ki so v sorodu in njihovi mladiči. Večinoma lovijo samice, ki pri pregonu plena medsebojno sodelujejo. Samčeva naloga je, da brani ozemlje svojega krdela pred drugimi levi.
SAMCI
Lev je poznan kot kralj živali, a v svoji levji družbi ni plemenit in dominanten. Samci so zelo leni, skrbijo le za razplod, česa drugega ne počnejo. So zaščitniški do svojega kardela in napadalni do tujega. Namreč ko samec prevzame prestol novega kardela, običajno pobije vse njegove mladiče. Nasprotno pa je zaščitniški in nežen do domačega kardela, čeprav občasno ubije tudi svoje pastorke.
SAMICE
Samice predstavljajo jedro kardela. So urne in oprezne, skrbijo za mladiče in hrano. So dobre plenilke, kar pa ne velja za samca. V levji družbi so levinje tiste, ki imajo vse pod kontrolo ter generacijo za generacijo branijo ozemlje. t.
MLADIČI
Brejost levinje traja le 4 mesece. Mladiči se skotijo slepi in nemočni, v dveh tednih komaj odprejo oči. Še mesec ali dva so popolnoma odvisni od materinega mleka in še ne jedo mesa. Samica jih skriva v brlogu pred zunanjimi plenilci, tudi kardelu jih pokaže šele po nekaj tednih. Njihova prva pot iz brloga je polna nevarnosti (zunanjih plenilcev). Mladičem so lahko nevarne tudi levinje brez mladičev, saj se čutijo ogrožene in so njihova dejanja nepredvidljiva. Levinja je zelo skrbna z mladiči ter jih spoznava z zunanjim svetom npr. tudi z vodo, kjer mladičke z njenimi čeljustmi, ki znajo biti tudi zelo nežne, drži v vodi. Kadar gre samica na lov, mladiče varujejo samci iz krdela. Mladiči v kardelu ostanejo 3 do 4 leta in se že učijo lova.
RAZMNOŽEVANJE
Samci skrbijo le za razplod, pa še nad tem niso vedno navdušeni. Zato pobudo prevzame samica. Ko je godna za parjenje, samca najprej preizkuša in ga spodbuja. Kar pa ni vedno uspešno. Namreč če se lev odloči, se ne zmeni zanjo in zna biti pravi moški šovinist. Samice se običajno tudi spogledujejo ter spodbujajo samca, ki na novo pride v krdelo.
LEVJA DRUŽBA
Čeprav levji kardel počiva 20 ur na dan, je vseeno zanimivo opazovati njihov vsakdan. Gre nekako za opazovanje zavezništva ter skupne bitke za preživetje. Vsakodnevno dokazujejo, da je v slogi in številčnosti moč. Na nek način razkrivajo človeško naravo in bi lahko rekli, da smo si ljudje z njimi zelo podobni.